Pasti drobnega tiska pri zavarovanju
Drobni tisk je zanimiv »izum«. Na prvi pogled se zdi, da vanj zapišemo tiste manj pomembne stvari, v resnici pa se večkrat izkaže, da so ravno v zelo majhni pisavi napisane najbolj pomembne določbe. Recimo pri zavarovanju nepremičnine so tam skriti »splošni pogoji zavarovanja« in »posebni pogoji zavarovanja«. Pa se sprehodimo skozi drobni tisk pri zavarovalniških pogodbah.
Sandi Kodrič
Definicije škodnih dogodkov
Zavarovalniški žargon je tak, da hitro kaj spregledamo. A ker ≫vdor meteorne vode≪ ni enako kot ≫visoka voda≪ ali ≫vdor vode iz kanalizacije≪, moramo biti pozorni, katere škodne dogodke naše zavarovanje krije. Pri udaru strele nekatere poškodbe recimo sodijo k ≫neposrednemu udaru≪, druge pa k ≫posrednemu≪. Za stanovanjski objekt je pomembna okoliščina ali vseljenost: vikend nima enakega statusa kot naseljena hiša. Enako lahko velja za prostore v naseljeni hiši, ki se uporabljajo v pridobitne namene. Nekateri na stavbo pritrjeni predmeti (na primer satelitska antena, žlebovi) so zavarovani, drugi ne.
2. Izključitve
Dobro je vnaprej vedeti, kakšni dogodki niso zavarovani. V drobnem tisku lahko piše, da zavarovalnega kritja ni, če do škode pride zaradi nasilnih dejanj v stavkah ali javnih manifestacijah. Včasih je pomembno, kdo je povzročitelj: če denimo na našo hišo pade naše lastno strohnelo drevo, odškodnine ne bo. Enako velja, če škodni dogodek povzroči družinski član ali če je voznik avtomobila ob nesreči pod vplivom psihoaktivnih zdravil.
Zakaj bi se morali sami ukvarjati s takimi podrobnostmi? Mar ni zastopnik tu zato, da nas tega razbremeni? To drži, vendar ne v celoti – le sami resnično poznamo svojo lastnino, svoj način življenja, svoj finančni položaj in tveganja, ki smo jim izpostavljeni.
3. Dolžnost poskrbeti sami
Za nekatere stvari smo pri zavarovanem premoženju dolžni skrbeti sami. Recimo pri zavarovanju izliva vode lahko v drobnem tisku piše, da smo dolžni zapreti vodovodne ventile, kadar je hiša prazna pet dni ali več. Pri zavarovanju vlomne tatvine lahko zavarovalnica zahteva, da moramo, preden zapustimo hišo, zapreti tudi vsa nagibno odprta okna ali balkonska vrata.
4. Kritje
Včasih drobni tisk preseneti pozitivno: zavarovanje krije tudi kaj, česar morda sploh ne bi pričakovali. Pri stanovanjskem zavarovanju je običajno vključena tudi odgovornost lastnika hiše kot zasebnika. To pomeni, da je lahko iz tega zavarovanja pokrita škoda, ki bi jo zavarovanec povzročil tretji osebi, na primer pri nesreči na smučanju. Ali pa če bi zavarovančev mladoletni otrok pri igri z žogo razbil sosedovo okno. Pogosto je krita tudi odgovornost iz naslova lastništva psa (razen če ta pripada eni od ≫potencialno nevarnih pasem≪), pod pogojem, da lastnik ni opustil fizičnega varstva psa na javnem mestu (to pomeni, da ga ni spustil s povodca).
5. Zavarovalne vsote
Zavarovalne vsote opredeljujejo, na kolikšno izplačilo lahko zavarovanec računa v primeru neljubega dogodka. Tu se začnejo detajli: recimo zavarovalnina pri požaru praviloma ne bo enaka kot pri poplavi, čeprav bi hipotetično v obeh primerih nastalo za 30 tisoč evrov škode. Zavarovalna pogodba je lahko sklenjena za vnaprej opredeljen znesek, ali za vsakokratno dejansko vrednost, ali (v nekaterih primerih, ne pa vedno) za novo vrednost. S tem je povezana amortizacija (izrabljenost ali tehnološka zastarelost predmetov, ki znižuje njihovo vrednost) – pri pet let starem električnem aparatu je dejanska vrednost le polovica nove vrednosti, če gre za računalnik, pa celo samo 15 odstotkov.
3 vprašanja, ki jih morate postaviti svojemu zavarovalnemu zastopniku
1. Ali so resnično zavarovane (in za kolikšno vsoto) vse tiste manj običajne nevarnosti, ki pa so pomembne za mojo nepremičnino (poplava, zemeljski plaz, tatvina vrednih premičnin, na primer nakita …)? Torej koliko največ bom dobil, če se zgodi to in to?
2. Kaj mi omogoča asistenca, če je vključena v zavarovanje, in kako jo uveljavim (ali je v slovenskem jeziku)?
3. Kakšna je odbitna franšiza (t. i. samopridržaj)?
