Pregled dogodkov na kapitalskih trgih v februarju 2015

Tuji delniški trgi še naprej vztrajajo v pozitivnem območju, evropski delniški indeks Eurostoxx 50 je denimo dosegel najvišje vrednosti v zadnjih sedmih let, ameriški S&P500 pa rekordno vrednost nasploh. Razlog za nadaljevanje rasti delniških indeksov gre iskati v nadaljevanju ekspanzivne denarne politike centralnih bank, predvsem odločitve ECB o odkupu obveznic na sekundarnem trgu v višini 1,1 trilijona (1.100 milijard) EUR. Vrednotenja delniških trgov se zaradi rasti tečajev sicer zvišujejo (delnice so relativno držaje glede na ustverjene dobičke, denarne tokove itd.), kljub temu pa velja izpostaviti, da relativne vrednosti kazalnikov vrednotenja zaradi visoke predvidene rasti dobičkov niso dramatično visoke, ob ugodnem nadaljevanju gospodarskega okrevanja in ohranjanju nizkih obrestnih mer pa potencial za nadaljnjo rast tečajev (resda pa ne tako visokih kot v obdobju po 2008) ostaja.

Gospodarska rast v evroobmočju naj bi se v letošnjem letu sicer okrepila na 1,2%, kar pa je še vedno znatno manj od ZDA (+3,1%), k večji potrošnji v veliki večini razvitih ekonomij pa bodo pripomogle tudi nižje cene energentov. Cena surove nafte je namreč od lanskega poletja upadla za cca. 50% (merjeno v EUR pa skoraj 40% zaradi depreciacije evra v razmerju do USD).

Na obvezniških trgih lahko spremljamo nadaljevanja razkoraka med gibanjem donosom dolarskih in evrskih obveznic, saj se v ZDA do konca leta že pričakuje postopen preobrat v denarni politiki, medtem ko ECB šele resno začenja svoj program kvantitativnega sproščanja, ki v ZDA poteka že od 2011 dalje. Donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je tako spustila rekordno nizko raven (0,35%), zaradi napovedanih posegov ECB na trgu pa so rekordno nizkih donosnosti deležne tudi ostale članice evroobmočja, vključno s Slovenijo. Izjema ostaja zgolj Grčija, kjer pa se je po krajšem obotavljanju tudi nova levičarska vlada vendarle morala sprijazniti z zahtevami kreditorjev oziroma zloglasne ''trojke'' (EU, ECB in IMF) o nadaljevanju varčevalnih ukrepov.

Slovenski borzni indeks SBI TOP po izjemni rasti v 2014 (+20%) v januarju in februarju ni dosegel bistvenega premika, najverjetneje pa gre stagnacijo povezati z nekoliko povečanim pritiskom dela javnosti glede nadaljevanja privatizacije. Ali se bodo postopki (pomembna sta predvsem Telekom in NKBM) nadaljevali, pa bomo videli prav kmalu.

Ker vemo, da je vaš čas dragocen, tovrstno spremljanje pa lahko vzame veliko časa, bomo na NLB Viti vsak mesec pripravili kratek pregled dogajanj na svetovnih, evropskih in tudi slovenskih kapitalskih trgih.