Kapitalski trgi v septembru še vedno v rdečem območju
Kapitalski trgi so tudi v septembru nadaljevali trend iz avgusta in vztrajali v rdečem območju. Ključna novica meseca je bilo Volkswagnovo priznanje goljufanja pri testiranju izpušnih plinov, kar je povzročilo padec cene delnice za več kot tretjino. Končen obseg škode in stroškov za koncern pa še ni znan.
Zaradi ohlajanja Kitajske in nizkih inflacijskih pritiskov FED pričakovano ni spremenil obrestne mere v septembru, vendar je dopustil prvo zvišanje po letu 2008 na oktobrskem ali decembrskem zasedanju. Precej pa bo odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov, predvsem morebitnih novih stimulacijskih ukrepov Kitajske, ki bi nedvomno okrepili zaupanje v globalno gospodarsko okrevanje.
V septembru je tako evropski delniški indeks Eurostoxx50 izgubil 5,2%, ameriški S&P500 2,4% in japonski TOPIX 6,8% (vse merjeno v EUR). Delniški indeksi razvitih trgov so tako povečini izničili precejšnje rasti iz prve polovice leta. Še slabše pa se godi večini indeksov na razvijajočih se trgih. Zaradi padca cen surovin in vrednosti lokalnih valut pa so letos na udaru predvsem brazilski indeks Ibovespa (-34% v EUR od začetka leta) pa tudi indonezijski (-26%), malezijski (-20%) in avstralski All Ordinaries Index (-13%, vse v EUR).
Zaradi padca na delniških trgih smo spremljali zniževanje donosnosti najvarnejših naložb. Donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic je konec septembra tako znašala 0,59%, 20 bazičnih točk manj kot pred mesecem dni, pri čemer je opazno precej manjše nihanje kot v predhodnih mesecih. Prav tako se je za 15 bazičnih točk na 2,05% znižala donosnost primerljivih ameriških državnih obveznic, kjer je donosnost 10-letnih obveznic ostala na nivoju 2,2%. So se pa na drugi strani nekoliko povečali donosnosti do dospetja slabše kreditno sposobnih izdajateljev, predvsem v segmentu junk bondov in podrejenih instrumentov.
Inflacija v evroobmočju ostaja praktično ničelna, saj v avgustu cene glede na julij niso porastle, glede na leto poprej pa so višje za borih 0,1%. Zadnji popravka ocene gospodarske rasti so pokazali, da je bila rast v drugem kvartalu tako v evroobmočju (+1,5%) kot v ZDA (+3,9%, oboje na letni ravni) višja od prvotnih ocen. Nizka inflacija in postopno zniževanje brezposelnosti v evroobmočju naj bi sčasoma spodbudila tudi višjo rast trošenja prebivalstva (letos v povprečju okrog 2,3%), kar se bo odrazilo tudi v višji gospodarski rasti, seveda ob predpostavki relativno stabilnega globalnega gospodarskega okolja.
V letošnjem letu pa daleč najbolj dinamičen naložbeni razred predstavljajo razredi energentov in surovin, ki so v tekočem letu upadli za več 10%. Tako je nafta (WTI) upadla pod 50 USD, med bazičnimi kovinami pa so najbolj upadle cene niklja (-26%), cinka (-16%) in bakra (-11%, vse v EUR).
Da gre pri gibanju cen surovin za izrazito ciklično panogo kaže tudi graf gibanja cen bakra, niklja in aluminija (kot indeks rasti v USD) za nekoliko daljše časovno obdobje.
