Gibanje na finančnih trgih v letu 2015
V drugi polovici letošnjega leta lahko zopet spremljamo nekoliko bolj dinamično gibanje na finančnih trgih. Vzrokov za to je seveda več, kot ključne pa lahko izpostavimo 3 glavne dejavnike. To je presenetljiva odločitev Kitajske o devalvaciji juana in slabšanju njenih gospodarskih obetov, približevanje prvemu dvigu obrestnih mer v ZDA po letu 2008 ter padcu cen nafte in uporabnih kovin.
Gospodarska rast v ZDA se krepi in je v drugem kvartalu letošnjega leta dosegla zavidljivih 2,7%, v evroobmočju pa 1,5% (oboje na letni ravni). Nekoliko slabši podatki prihajajo iz Azije, kjer je negativno rast v drugem kvartalu zabeležila Japonska (-1,2%) ter ohlajanje Kitajske, ki po uradni statistiki sicer še vedno dosega 7% rast v 2015, a marsikateri drugi kazalnik kaže drugače. Inflacija v Zahodni Evropi in ZDA kljub večletnemu obdobju izjemno nizkih obrestnih mer ostaja na nizkem, občasno celo negativnem nivoju, kar centralnim bankam daje dovolj manevrskega prostora za zelo postopno preusmeritev agresivne denarne politike. Posledično na obvezniških trgih še naprej spremljamo nizke stopnje donosnosti, nemška državna desetletna obveznica ostaja pod 1%, primerljiva obveznica ZDA pa blizu 2%.
Delniški trgi so po izrednem prvem kvartalu, ko so rasti indeksov presegle tudi 15% v drugem kvartalu in tekom poletja, izgubili na vrednosti in so povečini blizu ali rahlo pod izhodiščem ob začetku leta. Še posebej divje je bilo gibanje kitajskega delniškega indeksa CSI 300, ki je od začetka leta do sredine junija pridobil preko 50%, nato pa v dveh mesecih izgubil skoraj 40% svoje vrednosti. To je prisililo centralno vlado k interveniranju na trgu in neposrednemu nakupu delnic s strani državnih in paradržavnih institucij, kljub temu pa je učinek tovrstnih ukrepov običajno bolj kot ne začasen.
Ne glede na vse ''težave'' na delniških trgih pa velja omeniti, da vrednotenja delniških trgov niso pretirana in so v okviru zgodovinskih povprečij. Glede na pričakovane dobičke v tekočem letu S&P500 kotira na 17-kratniku dobička, nemški DAX zgolj pri 13-kratniku, še cenejši pa so denimo indeksi trgov v razvoju (P/E kazalnik za Hong Kong trenutno znaša 12, za Južno Korejo 12, Kitajsko 13, Rusijo zgolj 6, Turčijo 11, Brazilijo 13 itd.).
Kot zanimivost naj omenimo še nekaj statističnih podatkov: od leta 1980 dalje je bilo 28 obdobij v katerem je ameriški delniški indeks S&P500 na tedenskem nivoju upadel za več kot 5%; v povprečju je prvem mesecu po padcu ustvaril 1,65% donos, v prvih treh mesecih pa skoraj 5% donos. Naj omenimo še, da je bil delež pozitivnih gibanj v prvem mesecu po padcu 61%, v prvih treh mesecih po padcu pa 71%. Če verjamemo, da se zgodovina na finančnih trgih rada ponavlja, predstavljajo padci na delniških trgih v zadnjem obdobju torej ugodno obdobje za povečevanje izpostavljenosti delniškim naložbam.
Še naprej pa seveda velja, da se veliki večini investitorjev, ki dolgoročno varčujejo, ni smiselno obremenjevati s tedenskimi ali mesečnimi gibanji tečajev na kapitalskih trgih. Zaradi pretirane čustvene vpletenosti namreč večina investitorjev v času večjih premikov na delniških trgih običajno sprejema neoptimalne naložbene odločitve, kar vpliva na doseženo donosnost. Postopno varčevanje oziroma vplačevanje v naložbeni produkt kot je naložbeno življenjsko zavarovanje pa predstavlja enega od načinov, kako se izogniti pretirani vpletenosti oziroma težavi z iskanjem primernega trenutka za investiranje.
