Na kapitalskih trgih v oktobru močan odboj navzgor

Kapitalski trgi so po slabšem gibanju tekom poletja v oktobru doživeli močan odboj navzgor. Investitorji so očitno zaznali, da sta bila negativno ozračje in padci tečajev pretirani.

Podatki o ekonomski aktivnosti in okrevanju ostajajo spodbudni, kar sicer pomeni verjetnejši dvig obrestne mere v ZDA pred koncem leta. Kljub temu pa prvi dvig po letu 2008 za 0,25 odstotne točke ne bi smel dramatično vplivati na razpoloženje investitorjev, saj gre za dolgo pričakovan dogodek z relativno majhnim dejanskim ekonomskim efektom.

V oktobru je tako evropski delniški indeks Eurostoxx50 pridobil 10,2%, ameriški S&P500 9,9% in japonski TOPIX za 11,1% (vse merjeno v EUR). Delniški indeksi razvitih trgov so tako povečini nadoknadili poletne izgube in so v tekočem letu dosegli pozitivno donosnost, odboj na razvijajočih se trgih pa seveda ni uspel izničiti znatnejših padcev od začetka leta. Tako so po stanju konec oktobra največjo izgubo od začetka leta med prepoznavnimi indeksi razvijajočih trgov izkazovali predvsem brazilski indeks Ibovespa (-31%), turški (-18%), pa tudi indonezijski (-15%) in singapurski delniški indeks (-7%, vse merjeno v EUR).

Zaradi stabilizacije razmer na delniških trgih in še vedno predvidenega zelo postopnega povečevanja obrestnih mer v ZDA, v Evropi pa celo možnosti povečevanje posredovanj ECB na sekundarnem trgu (medletna inflacija namreč ostaja negativna) se donosi državnih obveznic niso bistveno spremenili. Zaradi padca na delniških trgih smo spremljali zniževanje donosnosti najvarnejših naložb. Donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic je konec oktobra tako znašala 0,52%, 7 bazičnih točk manj kot pred mesecem dni. Donosnost ameriške 10-letne obveznica pa se je zvišala za 10 bazičnih točk na 2,14%. So se pa zato na drugi strani zaradi umiritve razmer in povečane nagnjenosti k tveganju nekoliko znižale donosnosti do dospetja slabše kreditno sposobnih izdajateljev, predvsem v segmentu junk bondov in podrejenih instrumentov.

Inflacija v evroobmočju ostaja ničelna, saj po prvih ocenah cene v oktobru v medletnem obdobju niso porastle. V novembru bodo znane prve ocene o rasti BDP v tretjem kvartalu letošnjega leta. Za evroobmočje se pričakuje rahel dvig ekonomske aktivnosti na 1,7% medletno rast, v ZDA pa so že objavili podatek o 1,5% rasti glede na predhodni kvartal, kar je sicer nekoliko manj od pričakovanj (1,6%). Na letnem nivoju naj bi realna rast BDP v ZDA v letu 2015 znašala 2,5%, v evroobmočju pa 1,5%. Medtem ko se v ZDA realno lahko pričakuje dvig obrestnih mer v decembru, pa ECB zaradi ničelne inflacije razmišlja o povečanju programa odkupov, ki do sedaj razen večjega znižanja donosnosti obveznic ni doprinesel k izrazitejšemu povečanju gospodarske aktivnosti.


Zelo zanimivo bo v prihodnje spremljati tudi valutni par USD/EUR ki je v veliki meri pogojen z gibanjem kratkoročnih obrestnih mer. V sliki prikazujemo gibanje razlike med donosnostjo ameriške obveznice z zapadlostjo 2 let in primerljive nemške obveznice ter tečaj USD/EUR. Iz slike je razvidno, da vrednost USD v primerjavi z EUR narašča z večanjem razlike v donosnosti kratkoročnih državnih obveznic. Kakšno bo gibanje v prihodnje seveda ne moremo z gotovostjo napovedati, bi pa v primeru povečevanja obrestnih mer v ZDA in ohranjanja oziroma celo povečevanja odkupov s strani ECB USD zelo verjetno nadaljepridobival na vrednosti v razmerju do EUR.

Finance