Napoved gibanj na finančnih trgih v letu 2016

Po naši oceni situacija absolutno ni tako dramatična in kljub temu, da se nihanjem tudi v bodoče ne bo mogoče ogniti, velja izpostaviti nekaj dejavnikov, ki bodo po našem mnenju vplivali pozitivno na gibanje tveganih naložb s trenutnih nivojev (S&P 500 1.900 toč, DAX 9.700 točk) v letu 2016:

Ugodna relativna vrednotenja delniških indeksov

Delniški indeksi razvitih trgov, pa tudi večine trgov v razvoju, trenutno kotirajo po zgodovinsko rahlo podpovprečnih kazalnikih vrednotenja. Samo po sebi to seveda še ne zagotavlja hitrega pozitivnega obrata na trgih, gledano relativno na druge oblike naložb (predvsem donosnosti državnih pa tudi visokokvalitetnih podjetniških obveznic z AA in A boniteto) pa delnice trenutno zagotovo ponujajo ugodnejše razmerje med potencialno donosnostjo in tveganjem, predvsem za srednje in dolgoročne vlagatelje seveda. Iz spodnje tabele je razvidno, da so zgolj dividendne donosnost večine svetovnih delniških indeksov znatno višje od donosnosti dolgoročnih državnih obveznic, pri čemer pričakovano donosnost delniških naložb na dolgi rok seveda dopolnjuje tudi rast tečajev delniških indeksov.

Vir: Bloomberg, 27.1.2016

Padci cen energentov

Padci cen energentov sicer lahko nakazujejo na pričakovano znižanje porabe kot posledico znižane gospodarske rasti, vendar je trenutna situacija na naftnem trgu precej kompleksnejša. V preteklih desetletjih je bil OPEC kartel tisti, ki je diktiral cenovno politiko in uravnaval presežke/primanjkljaje na ponudbeni strani. V tokratni situaciji pa OPEC zavestno ne želi uravnavati presežne ponudbe, saj želi efektivno izriniti iz trga konkurenčne proizvajalce iz drugih virov, predvsem ameriške proizvajalce iz peščenjakov (t.i. shale). Za prilagoditev ponudbe bo torej potrebnih kar nekaj stečajev in zaprtja kapacitet množice manjših proizvajalcev, ki se bodo nedvomno zgodili, vprašanje je le, kako hitro. Trenuten strah trga pred šibko rastjo povpraševanja zaradi rahlega ohlajanja rasti Kitajske in dodatno proizvodnjo Irana je verjetno bolj kot ne prehodne narave. V vsej zgodbi pa precej zanemarjen ostaja vidik povečane zasebne in investicijske potrošnje zaradi nižjih stroškov energentov, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo tako na rast BDP kot marže podjetij (z izjemo podjetij iz same panoge seveda).

Nadaljevanje agresivne denarne politike centralnih bank

ECB je že nakazal možnost nadaljnjega povečanja odkupov na sekundarnem trgu in pripravljenost na nadaljnje ukrepanje. Prav tako se pričakuje da bo FED ob večjem tveganju za gospodarsko okrevanje upočasnil tempo dvigovanja obrestnih mer, dodaten razlog za počasnejšo normalizacijo obrestnih mer pa je nedvomno tudi vse močnejša vrednost dolarja, ki negativno vpliva tako na izvoz kot na inflacijo. Posledično tržni udeleženci ne pričakujejo prav hitrega porasta donosnosti državnih obveznic; v povprečju za okrog 0,7 odstotne točke za ameriške dolgoročne obveznice in še nekoliko manj (0,5 odstotne točke) za nemške 10-letne državne obveznice.

Velik manevrski prostor Kitajske za oživitev rasti

Na Kitajskem prihaja do spremembe gospodarskega modela s preusmeritvijo iz izvozno in investicijsko usmerjenega gospodarstva na storitveno orientirano ekonomijo. Seveda prehod ne bo enostaven in bliskovit, vmes se bodo dogajala obdobja slabše gospodarske rasti kot smo mu priča trenutno. Kljub temu pa velja izpostaviti, da kazalniki pričakovanj rasti v storitvenih dejavnostih ostajajo visoki, stagnira oziroma rahlo se krči predvsem proizvodni sektor. Ob morebitnem povečanju tveganj za doseganje gospodarskih ciljev ima Kitajska na voljo kar nekaj mehanizmov, predvsem pa relativno solidno zunanjo makroekonomsko situacijo: nizko zunanjo zadolženost (cca. 15% BDP) in še vedno preko 3.300 mrd USD zunanjih rezerv.

Obnašanje investitorjev

Še naprej pa seveda velja, da se veliki večini investitorjev, ki dolgoročno varčujejo, ni smiselno obremenjevati s tedenskimi ali mesečnimi gibanji tečajev na kapitalskih trgih. Zaradi pretirane čustvene vpletenosti namreč večina investitorjev v času večjih premikov na delniških trgih običajno sprejema neoptimalne naložbene odločitve, kar vpliva na doseženo donosnost. Postopno varčevanje oziroma vplačevanje v naložbeni produkt kot je npr. naložbeno življenjsko zavarovanje pa predstavlja enega od načinov, kako se izogniti pretirani vpletenosti oziroma težavi z iskanjem primernega trenutka za investiranje. Smiselno pa je občasno preveriti svojo osnovno alokacijo med tvegane (delnice) in netvegane (obveznice, depoziti) naložbe in v primeru večjih odstopanj zaradi tržnih gibanj ustrezno prilagoditi strukturo svojega premoženja.

Pri tem je seveda potrebno biti pozoren na razliko med svojo pripravljenostjo za tveganje in sposobnostjo (kapaciteto) prevzemanja tveganja. Naj pojasnimo nekoliko bolj plastično: denimo, da ste v nevtralnih okoliščinah pripravljeni izgubiti maksimalno 20% svojega vložka, po drugi strani pa teh sredstev zagotovo ne boste potrebovali vsaj 10 let, saj tekoče izdatke in investicije več kot zadostno pokrivate s tekočimi prilivi. To pomeni, da hipotetično vaša sposobnost za prevzemanje tveganj najverjetneje presega 20% in bi lahko v naslednjem 10-letnem obdobju hipotetično prenesli tudi večji padec vrednosti naložb od 20%. Posledično bi z vidika maksimiziranja pričakovanega donosa za dobro razpršen portfelj bilo smiselno, da se v primeru padcev bolj osredotočite na vašo sposobnost prevzemanja tveganja kot vašo pripravljenost, ki je običajno bolj kot ne psihološke narave.