V aprilu stabilizacija razmer na kapitalskih trgih in dvig cen surovin
Kapitalski trgi so v aprilu zabeležili precejšnjo umiritev razmer, glavni delniški indeksi so povečini rahlo porastli, donosnosti obveznic pa so se z rekordno nizkih nivojev nekoliko povišale, a kljub (predvsem evropske) ostajajo na izredno nizkih nivojih. Očitno je, da so se investitorji sprijaznili z agresivnejšim pristopom ECB in čakajo na bodisi spodbudnejše ekonomske rezultate ali rezultate podjetij, ki bodo pokazali ali so pretresi na naftnih in drugih trgih resneje omajali dobičkonosnost družb.
V aprilu je tako evropski delniški indeks Eurostoxx50 pridobil slab odstotek vrednosti, ameriški S&P500 je ostal praktično na enakem nivoju, japonski TOPIX pa je pridobil skoraj 3% (vse merjeno v EUR). Še vedno pa so delniški indeksi od začetka leta v kar konkretnem minusu, med -5% in -10%, kar sicer ni nenadomestljiv zaostanek do konca leta. V tem primeru bodo investitorji vsekakor morali pokazati nekoliko več optimizma, predvsem pa bo za normalizacijo razmer na obvezniških trgih potreben kakšen signal o možni hitrejši rasti inflacije, kar bi nakazalo na uspešnost agresivnih politik centralnih bank. Seveda pa bo zelo zanimivo spremljati tudi odločitev ameriškega FED-a o višini in številu dvigov obrestnih mer, ki jo bosta narekovala nasprotujoča faktorja izjemno nizke brezposelnosti ter upada dobičkov družb kot posledica močnega tečaja dolarja in nižje cene nafte.
Tako donosnosti nemških državnih obveznic ostajajo negativne vse do ročnosti 8 let, kar poleg negativnih obrestnih mer za presežno likvidnost povzroča težave poslovnim bankam, v končni fazi pa predvsem varčevalcem. Nekoliko boljša je situacija v ZDA, kjer npr. donosnosti 10-letnih državnih obveznic ostajajo blizu 2%. Z agresivnim ukrepi želijo centralne banke seveda pospešiti kreditno dejavnost bank in tudi povečati dostopnost kreditov širšemu prebivalstvu ter tako pospešiti gospodarsko aktivnost in se izogniti deflacijski spirali. Gospodarska rast evroobmočja naj bi po trenutnih napovedih v letošnjem dosegla še vedno solidnih 1,5% in naj bi se v letih 2017 in 2018 stopnjevala po 0,1 o.t. višjih stopnjah, medtem ko naj bi inflacija ostala nizka (letos 0,3%, prihodnji leti pa 1,4% in 1,7%).
Tudi cene surovin so nadaljevale svojo rast v aprilu. Cena sodčka nafte WTI v EUR je tako zgolj v aprilu porastla za skoraj 20% in je od najnižje cene, dosežene sredi februarja višja za več kot 70%. Rahlo nižjo rast so doživele tudi kovine kot npr. aluminij in baker, predvsem zaradi pričakovanj o okrepljenem kitajskem povpraševanju.
Ker vemo, da je vaš čas dragocen, tovrstno spremljanje pa lahko vzame veliko časa, bomo na NLB Viti vsak mesec pripravili kratek pregled dogajanj na svetovnih, evropskih in tudi slovenskih kapitalskih trgih.
