Smo Slovenci podzavarovani?

Zavarovalna gostota življenjskih zavarovanj, ki jo izkazuje količnik celotne zavarovalne premije življenjskih zavarovanj in števila prebivalstva v posamezni državi, nam pove, zlasti:

• Kolikšen delež svojih prihodkov je posamezen prebivalec RS v koledarskem letu namenil za plačilo zavarovalne premije življenjskih zavarovanj; in
• Kakšno je splošno (socialno) blagostanje v posamezni državi.

Odgovor na prvo alinejo je nujno umestiti v kontekst povprečne plače v RS. Ta je v l. 2015 znašala 1.555 EUR bruto in je z ozirom na l. 2014 porasla za 1 %. Če višino zavarovalne gostote delimo s številom mesecev, potem je povprečna mesečna premija, ki jo je prebivalec RS v l. 2015 namenil za življenjsko zavarovanje 22 EUR. Na prvi pogled malo, a če predpostavimo, da so z življenjskimi zavarovanji zavarovani oziroma, da v njih varčujejo zlasti delovno aktivni prebivalci, potem dobimo naslednjo sliko: v l. 2015 je bilo v RS v povprečju okoli 800.00 delovno aktivnih prebivalcev, zavarovalna gostota življenjskih zavarovanj v tem primeru naraste na približno 700 EUR, kar je slabih 60 EUR mesečne premije. V življenjskih zavarovanjih svoje prihranke plemeniti tudi dobršen del upokojencev – le teh je bilo v l. 2015 v povprečju dobrih 600.000. Zavarovalna gostota v tem primeru pade na približno 400 EUR, kar je dobrih 30 EUR mesečne premije. Drži, statistiko si lahko krojimo na različne načine, dejstvo pa je, da zavarovalna gostota življenjskih zavarovanj v RS primerjalno gledano zaostaja za zavarovalno gostoto življenjskih zavarovanj sosednjih držav – v Avstriji, Nemčiji in Italiji je v l. 2014 znašala 794 EUR (AVT), 1.160 EUR (NEM) oz. 1.818 EUR (ITA), medtem ko krepko presega zavarovalno gostoto življenjskih zavarovanj na Hrvaškem, ki je v l. 2014 znašala 81 EUR.

Slovenci smo z zavarovalno gostoto premoženjskih zavarovanj, ki je v l. 2015 znašala 671 EUR, skoraj na povprečju EU – zavarovalna gostota premoženjskih zavarovanj v EU je v l. 2015 znašala 764 EUR. Zadevni podatek moramo dodatno razčleniti, namreč večinski del zavarovalne premije premoženjskih zavarovanj predstavlja zavarovalna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je v l. 2015 po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja znašala 472.353.045 EUR, kar znaša približno 33 % od skupne obračunane premije premoženjskih zavarovanj v višini 1.409.435.407 EUR. Kaj nam zadevna primerjava lahko pove o socialnem blagostanju v državi?

Premoženjska zavarovanja z okoli 70 % deležem v celotni zbrani premiji prevladujejo na zavarovalnem trgu v RS. Zagotavljajo nam osnovno varnost, ki pa je v določenih primerih odvisna tudi od državnih javnih politik, ki definirajo sisteme socialne varnosti, v tem primeru še posebej sistem javnega zdravstva, ki predvideva participacijo državljanov v obliki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, posebna oblika zavarovanja pa je tudi obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki pomeni zakonsko urejeno kontrahirno dolžnost skleniti zavarovanje. Zavarovalna gostota življenjskih zavarovanj je tako odvisna zlasti od kupne moči prebivalstva, konkretno to pomeni, koliko prostega denarnega toka še ostane povprečnemu prebivalcu po tem, ko si pokrije osnovne življenjske stroške vključno s premijami premoženjskih zavarovanj. Ali bo pri tem pripravljen presežek sredstev investirati v življenjsko zavarovanje pa je odvisno tudi od splošne zavednosti o pomenu življenjskih zavarovanj, pri čemer imamo zavarovalnice odgovorno nalogo transparentno prikazati zavarovalne produkte na način, ki spodbuja zaupanje potrošnikov in povečuje njihovo zavednost.

Prikazane vrednosti so informativne in v celoti povzete po spodaj navedenih virih.

Viri:   

SZZ - Statistični zavarovalniški bilten 2014

Insurance Europe – European Insurance in Figures, Data 2014