Kapitalski trgi v avgustu - Počitniško razpoloženje
V letošnjem avgustu so bila gibanja na kapitalskih trgih za razliko od predhodnih let (spomnite se denimo znižanja bonitete ZDA s strani pred petimi leti) relativno počitniška.
Tako je večina delniških indeksov (Eurostoxx50 in S&P500) tekom meseca zanihala manj kot 2% navzgor ali navzdol, indeks VIX, ki prikazuje volatilnost trgov pa v mesecu avgustu ni presegel vrednosti 15, kar se je nazadnje zgodilo novembra 2014. Samo po sebi to seveda ne pomeni nič posebnega in sovpada predvsem s čakanjem investitorjev na septembrsko odločitev FED-a in njihovo retoriko ob pričakovani ohranitvi ključne obrestne mere na enakem nivoju 0,25-0,50%.
Donosnosti dolžniških instrumentov tako ostajajo rekordno nizke, banke znižujejo depozitne pogoje in pospešeno uvajajo dodatne stroške za držanje presežne likvidnosti strank, predvsem podjetij. Kljub mnogim skeptikom pa se zdi, da je centralnim bankam uspelo preprečiti počasno drsenje v spiralo deflacije. Tako lahko že drugi mesec zapored spremljamo zviševanje inflacijskih pričakovanj, k čemur je v veliki meri sicer pripomogla tudi rast cen nafte, ki je svoje dno dosegla v začetku leta.
Slika 1: Povprečje inflacijskih pričakovanj potrošnikov v ZDA za obdobje 3 let vnaprej (v %)
Vir: Federal Reserve Bank of New York
Višanje zaposlenosti bo naslednji dejavnik, ki bi lahko spodbudil plačne pritiske, pri čemer so ZDA seveda v precej boljšem izhodišču kot Evropska unija, saj je v ZDA stopnja brezposelnosti več kot polovico nižja od stopnje v evroobmočju (4,8% in 10,1%). Dodaten signal za krepitev gospodarske rasti bi bilo seveda povečano trošenje gospodinjstev, predvsem za trajnejše dobrine, kar bi spodbudilo tudi investicijo povpraševanje podjetij. Po drugi strani pa se zdi, da se centralne banke morda še pretirano ozirajo na pričakovanja trgov, saj vsako oviro na poti k hitrejšemu okrevanju (kot je bil npr. Brexit) izkoristijo za dodatne ukrepe denarnih politik.
Kaj torej preostane investitorjem s presežnimi sredstvi? Za doseganje pozitivne realne donosnosti na kratek rok trenutno praktično ni druge možnosti kot povečevanje izpostavljenosti bolj tveganim razredom naložb, kot so delnice, podjetniške in špekulativne obveznice, tudi surovine itd. Seveda pa mora vsak posameznik pretehtati koliko dodatnega tveganja lahko prenese. Kljub trenutno mirnim trenutkom na kapitalskih trgih lahko v zelo kratkem času pride večjih nihanj, ki investitorje nevajene večjih nihanj vrednosti premoženja lahko hitro presenetijo. Zato se velja držati načela, da v tvegane oblike naložb investiramo zgolj sredstva, ki si jih lahko privoščimo držati investirane dalj časa in nas nihanje tečajev ne moti pretirano.
