Kakšna je vloga zavarovalnic v finančnem sistemu?
Zavarovalnice v finančnem sistemu predstavljajo pomemben steber finančnih posrednikov. Ključna funkcija zavarovalnic je prevzemanje tveganj, največji izziv za zavarovalnice pa predstavlja ustrezno uravnavanje sredstev in obveznosti na način, da lahko kadarkoli izplačajo zavarovalnino in hkrati dosegajo najugodnejše razmere med donosnostjo in sprejetim tveganjem za upravljana sredstva. Med zavarovalnimi vrstami ločimo predvsem premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja, pomemben del pa predstavlja tudi pozavarovanje. Pozavarovanje je namreč mehanizem, s katerim lahko posamezne zavarovalnice omejijo svojo izpostavljenost do določene panoge, osebe ali tipa škode na način, da tveganje prenesejo na pozavarovalnico.
Zavarovalnice so zaradi narave svojega posla dolgoročni investitor, ki večino sredstev investirajo v varnejše naložbe, kot so državne obveznice, obveznice podjetniških izdajateljev z visoko boniteto in podobne instrumente. V manjšem delu pa lahko zavarovalnice investirajo tudi v delniške naložbe, nepremičnine in infrastrukturne projekte. Z uvedbo direktive Solventnost 2 in vpeljavo tržnih tveganj pri izračunu zahtevane kapitalske ustreznosti so evropske zavarovalnice primorane k ponovni oceni ustreznosti prevzemanja naložbenih tveganj in višine ponujenih obrestnih mer. Nahajamo se namreč v obdobju nizkih, za podjetja z večjimi likvidnimi sredstvi pa že v obdobju negativnih depozitnih obrestnih mer. Agresivna denarna politika ECB in ostalih centralnih bank tako ne dopušča veliko manevrskega prostora pri doseganju ''običajnih'' stopenj donosnosti in sili investitorje k prevzemanju vse večjih tveganj.
V svetovnem merilu so zavarovalnice v letu 2015 zbrale preko 4.500 mrd USD premij, od tega dobro polovico predstavljajo premije življenjskih zavarovanj. Na slovenskem trgu pa so zavarovalnice lani zbrale slabi 2 mrd EUR premije, od tega so dobro četrtino (566 mio EUR) predstavljale premije življenjskih zavarovanj. Zavarovalniški produkti v strukturi finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev po podatkih Banke Slovenije za leto 2015 sicer predstavljajo zgolj dobrih 17% premoženja, največji del še vedno odpade na vezane vloge in gotovino (50% oz. 19,4 mrd EUR), ki jim sledijo naložbe v vrednostne papirje in investicijske sklade (26%). Tudi po relativnih kazalnikih zbrane premije življenjskih zavarovanj Slovenija precej zaostaja tako za OECD kot EMU povprečjem, saj dosega zgolj dobrih 20% povprečne premije OECD in EMU na prebivalca. Delež zbrane premije življenjskih zavarovanj v BDP, ki je v Sloveniji lansko leto dosegel 1,4%, pa je kar za dve tretjini nižji kot znaša povprečje OECD in EMU (vir: Swiss Re, Sigma No. 3/2016).
Slovenske zavarovalnice so v zadnjih letih iz finančne krize izšle kot relativno močne finančne institucije, z izjemo selektivnih odpisov podrejenih instrumentov zaradi sanacije bančnega sistema pa tudi niso zabeležile večjih težav pri upravljanju finančnih sredstev in zagotavljanju potrebne kapitalske ustreznosti. Pričakovati je, da se bodo zavarovalnice z razvojem digitalnih in drugih tržnih poti ter razširitvijo nabora storitev še bolj približale strankam ter jim tako zagotovile želeno varnost in donosnost investiranih sredstev.
Avtor:
mag. Tine Pust, CFA
Direktor sektorja financ in računovodstva v NLB Viti, življenjski zavarovalnici d.d. Ljubljana
