Optimizem na finančnih trgih se je prelil v leto 2018.

Volitve na Nizozemskem, Franciji ter Nemčiji so ohranile politično smer za več Evrope, kar je pomenilo politično stabilizacijo po Brexitu. Ob izdatni podpori Evropske centralne banke, ki je nadaljevala z nestandardnimi monetarnimi ukrepi oziroma odkupi obveznic na odprtem trgu v letu 2017, se ta v letu 2018 zmanjšuje. Z izjemo nižje od ciljne inflacije, očiščene sezonskih vplivov, razlogov za nadaljevanje ohlapne monetarne politike ni več. Tako je ECB razpolovila odkupe obveznic z januarjem 2018, odkupi pa bodo po napovedih trajali le še do konca septembra. Skupna evropska valuta je na krilih pričakovanj manj ohlapne monetarne politike v lanskem letu pridobivala glede na košarico svetovnih valut. Predsednik ECB Mario Draghi je v svojem zadnjem nagovoru novinarjem besedo 'okrevanje' gospodarstva nadomestil z 'rast' gospodarstva, kar nakazuje, da centralna banka trenutno nadpovprečno visoko gospodarsko aktivnost ocenjuje kot vzdržno. Motor evropskega gospodarstva, Nemčija, je v letu 2017 zabeležila najvišjo rast v zadnjih šestih letih, brezposelnost pa je najnižja vse od združitve Zahodne in Vzhodne Nemčije v enotno državo. Dobro stanje na ključnih izvoznih trgih je skupaj z znižanjem brezposelnosti pripomoglo k razcvetu tudi slovenskega gospodarstva, kjer je bila rast v lanskem letu ena najvišjih v Evropi.

Slovenija je v očeh mednarodnih investitorjev spet varna država!

Slovenija se je v zadnjih štirih letih vrnila med države, ki uživajo zaupanje tujih institucionalnih vlagateljev in je bila v preteklem letu deležna izboljšanja bonitetne ocene. Poglejmo, kakšno pot je Slovenija prehodila v tem času, merjeno skozi obrestni pribitek, ki so ga vlagatelji v 10-letne slovenske državne obveznice zahtevali v obdobju od leta 2013 do 2017 glede na nemško državno obveznico enake ročnosti:

Grafikon 1: Obrestni pribitek na 10-letne državne obveznice, vir: MTS Markets, lastni izračuni

Tudi s pomočjo ECB se je zaupanje vlagateljev vrnilo, Slovenija pa se je z evrskega obrobja vrnila med jedrne države.

Optimizem se bo tudi po ocenah analitikov še nadaljeval, podkrepljen s pozitivnimi pričakovanji glede svetovne gospodarske rasti

IMF Sloveniji napoveduje umiritev gospodarske rasti v letu 2018, vendar bo ta višja od evrskega povprečja.

Grafikon 2: primerjava rasti BDP, vir: IMF

Rast v Sloveniji je bila v preteklih letih predvsem zasluga izvozno naravnanega gospodarstva, v prihodnjih četrtletjih pa pričakujemo, da bo rast poganjala tudi domača zasebna potrošnja.

Grafikon 3: kazalnik zaupanja potrošnikov, vir: SURS

Kako sem kot posameznik lahko deležen koristi gospodarske rasti?

Skozi vse življenje velja, da je naložba v znanje, najboljša naložba. Vendar pa je sedaj primeren trenutek za razmislek še o kakšni drugi obliki naložbe, morda finančni. Tudi v Sloveniji se kaže potreba po dodatnih zaposlenih v zasebnem sektorju, med novicami lahko preberemo, da so v zasebnem sektorju pritiski po zvišanju plač. Ob nizki inflaciji, ki zmerno najeda realni osebni dohodek, je morebitno povišanje plače smiselno nameniti varčevanju. S tem poskrbimo za svojo prihodnost in v ugodnem gospodarskem okolju tudi sami participiramo na koristih gospodarske rasti. Eden od načinov, da to dosežemo je odločitev za naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vita Varčevanje +.

In zakaj ravno NLB Vita Varčevanje +?

Ker vam omogoča prilagodljivost z obročno ali enkratno premijo in že danes naslavlja vaše finančne potrebe, katerim boste lažje zadostili v prihodnosti. Ker ste zavarovani in varčujete, zase ali za svojega otroka. Ker vam omogoča izbiro in prehode med različnimi naložbenimi možnostmi od zajamčenega donosa do poljubne izbire skladov krovnega sklada NLB Skladi. Ker vam naložbeno življenjsko zavarovanje po desetih letih od sklenitve zavarovanja prinaša davčno ugodnejšo obravnavo, če je zavarovalec hkrati upravičenec. Več informacij o življenjskem zavarovanju na povezavi .