Predstavljamo junake, ki dokazujejo, da je še dobro na tem svetu

Presenečen, ko ga kdo pohvali

Petnajstletni Vid Čeplak je priskočil na pomoč vrstniku, ki ima cerebralno paralizo. Po vzoru na košarkarskega zvezdnika Gorana Dragića je organiziral dobrodelno dražbo, s katero so zbirali sredstva za soimenjaka Vida in njegov dom.

Kako se je odločil pomagati drugim? Temu nikakor ne morem reči, da gre za odločitev, pravi. »Kar samo od sebe je prišlo.« Dotaknile so se ga krute zgodbe iz medijev, pri katerih bi lahko nekdo celo umrl ali pristal na cesti. Ob tem si je rekel, da se to nikakor ne sme zgoditi. Mladi junak dobrodelnosti, pravi, da smo Slovenci verjetno svetovni prvaki v složnosti. Zdi se mu, da se nas stiske ljudi in živali še posebej zelo dotaknejo. Malce bomo morali bolje poskrbeti še za okolje, pa bomo najboljši, še doda. Ampak nam tudi na tem področju, po njegovem prepričanju, vedno bolj uspeva.

Vesel je tudi, ker ga tudi zavarovalnica Vita močno podpira v njegovem delovanju in akcijah, povezanih z dobrodelnostjo. »Ko so me poklicali iz zavarovalnice Vita, sem bil zelo presenečen. Ko so mi razložili, na kak način bi radi sodelovali z mano, so se mi oči kar zasvetile, nasmešek mi pa še danes ni izginil z obraza. Omogočili so mi namreč, da se mi je izpolnila želja od malih nog, da bi posnel kakšen oglas ali nastopil v filmu. Izkušnje snemanja oglasa ne bom pozabil nikoli. To je res nekaj posebnega. Bilo mi je zelo všeč. Pa še sporočilo samega oglaševanja je tisto sporočilo, ki ga tudi sam širim naokoli. Po snemanju sem dobil tudi pismo zahvale. Takšna dejanja imajo zame globlji pomen. To je tista pika na i, ki da tudi meni vedeti, da je še dobro na tem svetu. Zato hvala, Vita,« z veseljem v očeh svojo novo izkušnjo opiše Vid Čeplak, ki rad poudari, da so občutki, ko lahko nekomu pomagaš, neprecenljivi.

Krvodajalstvo me osrečuje in navdihuje

Brez krvi ni možen noben operativni poseg, zato jo mora imeti na zalogi vsaka bolnišnica. Vsa medicinska oprema ter znanje in izkušnje zdravnikov brez krvi niso dovolj za uspeh operacije. Kri je brez dvoma življenjska tekočina. In nekdo, ki je doslej daroval kri že več kot 190-krat in skupno podaril že več kot 95 litrov krvi, je res Človek z veliko začetnico. To je Matjaž Šinkovc.

Kri je prvič daroval leta 1973, ko je bil še dijak tretjega letnika poklicne šole v Ljubljani. S sošolci so se skupaj odločili darovati kri. Meni, da se je najbrž že takrat v njemu zanetila iskra solidarnosti in pomoči sočloveku. Vendar je bilo osrednje vodilo za prvo darovanje zagotovo pouka prost dan, pravi in doda: »In tako sem vse do svojega 65. leta daroval kri vsake tri mesece. Lahko bi rekel, da mi je v vseh teh letih krvodajalstvo prišlo v kri.« Moja družina, prijatelji in znanci podpirajo moje krvodajalstvo in se veselijo mojih uspehov na tem področju. Najprej moraš biti srečen sam, da lahko deliš srečo med ljudi, pravi Matjaž Šinkovc, ki je tudi prepričan, da ljudje, ki ga poznajo, pri njemu začutijo, da ga krvodajalstvo resnično osrečuje in navdihuje.

»Če človek naredi kaj slabega, ga vsi vlečejo po zobeh. Dobrota pa nemalokrat ostane neopazna in skrita. Zato si želim, da bi ljudje strmeli k temu, da v drugih poiščemo in prepoznamo tisto, kar je dobro. Zato se zahvaljujem zavarovalnici Vita, ker opazi in podpira dobrodelnost in ljudi, ki so dobrodelni. Držim pesti, da bo ta akcija, v kateri zavarovalnica podpira dobrodelnost resničnih in življenjskih junakov, rodila in odkrila še marsikaterega dobrotnika. Sam verjamem, da nas ni malo,« še pove junak človeške plemenitosti Matjaž Šinkovc.

Dobro se vedno vrača z dobrim

Novembra 2019 je Brigita Smrekar izvedela, da je njena hči Mija Sušnik zbolela za levkemijo. Sledil je korak v novo smer: odločila se je pomagati s striženjem in zbiranjem las za izdelavo lasulj za male bolnike. In vstopila je v svet junakov dobrodelnosti.

Njena zgodba se je začela takole: »Hčerka Mija je pri sedmih letih novembra 2019 zbolela za akutno limfoblastno levkemijo in je zaradi zdravljenja s kemoterapijo kar hitro zgubila lase. Tako smo se poleg vsega soočali tudi z okolico in sprejetjem njene nove podobe. Odzivi na otroke brez las so različni; starejši jih večinoma pomilujejo, mlajši se jih bojijo, jih čudno gledajo in se jih izogibajo. Mija je hitro sprejela in se navadila, da bo nekaj časa brez las. Vendar jih je tudi pogrešala in sanjarila o tem, kakšni bodo, ko bodo zrasli. V obdobju med intenzivnim zdravljenjem je v sestričnin frizerski salon prišlo dekle, ki se je postriglo in darovalo lase za The Little princess trust (LPT), in tako je tudi ona začela striči in pošiljati lase LPT. Enako sem tudi sama občasno lase podarila za ta namen. V tistem času smo tudi mi začeli iskati nekoga, ki bi za naše junake 3. nadstropja izdeloval ugodne oz. brezplačne lasulje. (To so otroci, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike, op. a.). Ker v Sloveniji to iz različnih razlogov ni bilo možno, sem se obrnila na LPT, jim predstavila situacijo v Sloveniji in jih prosila, če so pripravljeni donirati lasulje našim otrokom. Takoj so bili za. Od takrat smo dobili že šest lasulj. Zgodbo sem širila v zasebni skupini na FB, ki je dostopna le staršem in otrokom obolelim z rakom,« začetke o tem, kako se je odločila za akcijo striženja in zbiranja las odločila frizerka iz Domžal Brigita Smrekar. Ko je za to slišala mamica Anja, je zapis, da ljudje lahko darujejo lase in zraven objavila sliko moje Mije objavila na družabnih omrežjih in zgodba o donaciji las za lasulje malim bolnikom se je bliskovito razširila.

Čeprav lasulje, ki jih dobijo od LPT niso odvisne od tega, koliko las donirajo, se je Brigita odločila, da bo začela tudi sama zbirati lase. »Zato je zdaj moj salon poln pošte in doniranih las, pošiljajo in nosijo jih kar k meni v frizerski studio.«

Tudi mala borka Mija pomaga mami - odpira kuverte, pakira jih v vrečke, zlaga, predvsem pa vsak šop las komentira, o vključenosti svoje hčerke v to dobrodelno akcijo razlaga Brigita. »Mija to obožuje in se počuti pomembno, ker sodeluje. Rada razvršča lase, glede na dolžino in barvo las, včasih si predstavlja, kakšna bi bila ona s kakšno drugačno barvo in dolžino las. Tako zelo se veseli, da bodo tudi njej spet zrasli lasje.« Brigita pravi, da se v takih trenutkih, ko gleda njeno veselje in odzive na vsak čopek las, zave, kako pomembno je, da so dekleta, pubertetnice, mlade bolnice z rakom, zadovoljne s sabo, s svojim življenjem. »Da si lahko z lasuljo kupijo trenutek miru. Da gredo lahko iz hiše, ne da bi se vsi ozirali za njimi. Tudi na starše to vpliva. Pomislite, kako bi se počutili, ko bi videli, kako vaš otrok, ki ima že tako utrujeno telo od zdravil in golo glavico, z veseljem zapusti hišo, se veseli sprehoda, igrišča, tam pa se sreča z raznimi pogledi, šepetanjem, vzbuja pozornost. In naenkrat tisti občutek miru izgine, vsi prej prijetni trenutki pa zanj hipoma postanejo neprijetni,« še dodatne stiske otrok, ki se zdravijo za rakom, opiše Brigita.

Še posebej zato je bila Brigita Smrekar zelo vesela začetka sodelovanja z zavarovalnico Vita. »Skupaj z Mijo sva za njihovo akcijo, v kateri se je zavarovalnica kot družbeno odgovorno podjetje zavezala k delitvi dobrih zgodb in trenutkov ter tega, da je okrog nas še vse dobro, posneli oglas. Zelo se veselim tega sodelovanja, saj me navdaja, da lahko skupaj pišemo še zelo lepe zgodbe,« pove Brigita.

Dobre zgodbe je z glasbeno podlago podprl slovenski tekstopisec in skladatelj Miha Guštin-Gušti. Pri ustvarjanju je imel v mislih idejo kampanje in je svoje avtorsko delo prilagodil sporočilom kampanje za življenjsko zavarovalnico Vita. V nadaljevanju si lahko ogledate naše junake v videih, zagotovo pa jih boste opazili tudi na Citylight oglasnih površinah in slišali na Radiu Center. Njihove zgodbe pa vam bomo z veseljem še podrobneje predstavili, zato nas spremljajte družbenih omrežjih in spletni strani.

Iščemo zgodbe vsakdanjih junakov

Imate sodelavca, ki nesebično pomaga beguncem ali sosedo, ki skrbi za vašega hišnega ljubljenčka med vašo odsotnostjo? 

Predstavite svojega junaka iz vsakdanjega življenja in s tem pomagajte otrokom iz socialno ogroženih družin.  Vemo, da živimo v družbi dobrih ljudi, ki nam z vsakodnevnim junaštvom dokazujejo, da je še vedno dobro. ❤️ 

Delite zgodbo svojega junaka