Pomoč drugim je zame kot voda za življenje
Bilo je pred časom, ko je Brigita Smrekar izvedela, da je njena hči Mija Sušnik zbolela za levkemijo. Sledil je korak v novo smer: odločila se je pomagati s striženjem in zbiranjem las za izdelavo lasulj za male bolnike. In vstopila je v svet junakov dobrodelnosti.
Njena zgodba gre takole: »Hčerka Mija Sušnik je pri sedmih letih novembra 2019 zbolela za akutno limfoblastno levkemijo in je zaradi zdravljenja s kemoterapijo kar hitro izgubila lase. Tako smo se poleg vsega spoprijemali tudi z okolico in sprejetjem njene nove samopodobe. Odzivi na otroke brez las so različni; starejši jih večinoma pomilujejo, mlajši se jih bojijo, jih čudno gledajo in se jih izogibajo. Mija je hitro sprejela in se navadila, da bo nekaj časa brez las. Vendar jih je tudi pogrešala in sanjarila o tem, kakšni bodo, ko bodo zrasli. Med intenzivnim zdravljenjem je v sestrin frizerski salon prišlo dekle, ki se je postriglo in darovalo lase za The Little princess trust (LPT), in tako je tudi ona začela striči in pošiljati lase LPT. Enako sem tudi sama občasno lase podarila za ta namen. V tistem času smo tudi mi začeli iskati nekoga, ki bi za naše junake 3. nadstropja izdeloval ugodne oz. brezplačne lasulje. (To so otroci, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike, op. a.). Ker v Sloveniji to iz različnih razlogov ni bilo možno, sem se obrnila na LPT, jim predstavila položaj v Sloveniji in jih vprašala, ali so pripravljeni donirati lasulje našim otrokom. Takoj so bili za. Od takrat smo dobili že šest lasulj. Zgodbo sem širila v zasebni skupini na FB, ki je dostopna le staršem in otrokom, obolelim z rakom,« začetke o tem, kako se je odločila za akcijo striženja in zbiranja las frizerka iz Domžal Brigita Smrekar. Ko je za to slišala mamica Anja, je zapis, da ljudje lahko darujejo lase, objavila na družbenih omrežjih in zraven objavila fotografijo moje Mije. Zgodba o donaciji las za lasulje malim bolnikom se je tako bliskovito razširila.
Čeprav lasulje, ki jih dobijo od LPT, niso odvisne od tega, koliko las donirajo, se je Brigita odločila, da bo začela tudi sama zbirati lase. »Zato je zdaj moj salon poln pošte in doniranih las, pošiljajo in nosijo jih kar k meni v frizerski studio.«
Mala borka Mija
Mija občasno pride k mami v salon in takrat občuduje vse te podarjene lase, odpira kuverte, pakira jih v vrečke, zlaga, predvsem pa vsak šop las komentira, o vključenosti svoje hčerke v to dobrodelno akcijo razlaga Brigita. »Mija to obožuje in se počuti pomembno, ker sodeluje. Rada razvršča lase po dolžini in barvi, včasih si predstavlja, kakšna bi bila ona s kakšno drugačno barvo in dolžino las. Tako zelo se veseli, da bodo tudi njej spet zrasli lasje.« Brigita pravi, da se v takih trenutkih, ko gleda njeno veselje in odzive na vsak čopek las, zave, kako pomembno je, da so dekleta, pubertetnice, mlade bolnice z rakom zadovoljne s sabo, s svojim življenjem. Kako pomembno je, da se ta dekleta počutijo dobro v tej, zanje že tako težki situaciji. »Da si lahko z lasuljo kupijo trenutek miru. Da gredo lahko iz hiše, ne da bi se vsi ozirali za njimi. Tudi na starše to vpliva. Pomislite, kako bi se počutili, ko bi videli, kako vaš otrok, ki ima že tako utrujeno telo od zdravil in golo glavico, z veseljem zapusti hišo, se veseli sprehoda, igrišča, tam pa se sreča z raznimi pogledi, šepetanjem, vzbuja pozornost. In naenkrat tisti občutek miru izgine, vsi prej prijetni trenutki pa zanj hipoma postanejo neprijetni,« še dodatne stiske otrok, ki se zdravijo za rakom, opiše Brigita. Razlogi in odzivi, zakaj si ti otroci želijo lasulje, so zelo različni, pravi sogovornica. »Spomnim se mladega dekleta, ki si je lasulje želela zato, da bi lahko šla na poroko nekega sorodnika. Rekla je, da brez nje raje ne gre na poroko. Odzivi so tudi zelo različni, ko dekleta skupaj s starši pridejo iskat lasulje v salon. Najprej je veselje, potem je šok, ker še niso navajene delati s temi lasmi. V istem trenutku jok, skakanje od veselja, vse naenkrat,« pravi Brigita in doda, da stroške za izdelavo lasulje v celoti pokrije LPT, vse drugo, da lasulja sploh nastane, torej pošiljanje las, striženje, tudi zamenjavo lasulje, če ne ustreza, pa opravi sama brezplačno oziroma dobrodelno.
Dobro se vedno vrača z dobrim
Še posebej zato je bila Brigita Smrekar zelo vesela začetka sodelovanja z zavarovalnico Vita. »Skupaj s hčerko Mijo sva za njihovo akcijo, v kateri se je zavarovalnica kot družbeno odgovorno podjetje zavezala k delitvi dobrih zgodb in trenutkov ter tega, da je okrog nas še vse dobro, posneli oglas. Zelo se veselim tega sodelovanja, saj me navdušuje, da lahko skupaj pišemo še zelo lepe zgodbe,« pove Brigita.
Dejstvo pa je, da ena Brigitina dobra zgodba že obstaja in je nihče ne more izbrisati. Zgodba, ki zgolj potrjuje slovensko dobrodelnost. »Vzgojena sem tako, da mi je pomoč drugim enako pomembna kot voda za življenje. Menim, da smo ljudje ustvarjeni, da živimo v skupnostih, da si pomagamo, da vsak da od sebe, kar lahko, da tako ustvarimo lepo celoto. In seveda si želim, da smo ljudje veseli in veselje delimo. Sama sem dobila priložnost, da veselje drugim delim z lasuljami, in kaj lahko dobiš lepšega v življenju kot nasmeh in objem otroka?« v pogovoru pove junakinja Brigita Smrekar.
Njeno vodilo je, da se dobro vedno vrača z dobrim. V življenju s hčerko sta imeli že veliko preizkušenj, vendar sta s pozitivnim pristopom in ljubeznijo premagali vse. Kot pravi, se zavedata, da vsaka preizkušnja naredi človeka močnejšega, če znamo brati med vrsticami, preberemo in poberemo samo dobre stvari. In se seveda ne obremenjujemo vnaprej, ampak živimo za ta trenutek. »Tudi Mijo se trudim vzgajati tako. Je zelo odprta do ljudi, sočutna in rada pomaga, v tem uživa. Pravi, da ko bo velika, če ne bo frizerka, bo psihologinja na hemato-onkološkem oddelku,« želje svoje hčerke opiše junakinja Brigita in pove še, da Mija neizmerno obožuje družbo živali, vse, kar je povezano s konji. Rada tudi poje, plava, ustvarja, kuha, rešuje uganke, se smeji, raziskuje, najraje se pa pogovarja.
Brigita zase pravi, da je predvsem mama, poleg Mije ima še triletnega sina Ireneja, čudovitega partnerja in nekaj živali. Ker pa je tudi lastnica frizerskega studia 3ka v Domžalah, veliko prostega časa nima. »Ko imam trenutek zase, najraje skupaj z družino hodimo na sprehode, izlete in se družimo s prijatelji. Veliko se objemamo, pogovarjamo in smejimo …« za konec zgodbe o dobrodelnosti in laseh pove Brigita Smrekar.
Lasulja za trenutek miru
Ko gledam Mijo, kako zelo se veseli, da bodo tudi njej spet zrasli lasje, ko v takih trenutkih vidim njeno veselje in odzive na res čisto vsak čopek las, se zavem, kako zelo pomembno je, da so dekleta, pubertetnice, mlade bolnice z rakom zadovoljne s sabo, s svojim življenjem, pravi Brigita Smrekar. Kako pomembno je, da se ta mlada dekleta počutijo dobro v tej, zanje že tako težki situaciji. Da si lahko z lasuljo kupijo trenutek miru.
»Ljudje smo ustvarjeni, da živimo v skupnostih, da si pomagamo, da vsak da od sebe, kar lahko, da tako ustvarimo lepo celoto,« pravi Brigita Smrekar.
