Ko komu pomagaš, je občutek čudovit
Vid Čeplak prihaja iz Nazarij in je pri svojih še ne 15 letih organiziral že številne dobrodelne akcije. Poleg mame Nine in očeta Tončka, ki ga v njegovi dobrodelnosti podpirata, je bila zanj največji navdih za dobra dela babica, po kateri je dobil tudi ime.
»Imam zelo pestro življenje. Ogromno idej se mi poraja, in to na različnih področjih. Starši me pri mojih izzivih podpirajo in mi stojijo ob strani. Jaz pa tako spoznavam različna področja in se na izkušnjah, pa tudi napakah, veliko naučim. Fino se imam,« pravi Vid Čeplak, dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju in junak dobrodelnih akcij. Z njimi se mu je zgodilo marsikaj zanimivega, pa tudi neprijetnega, a na srečo so bile, kot sam pravi, v veliki večini lepe stvari. »Sem tudi naravnan k temu, da v spominu ohranim predvsem lepe dogodke.«
Vida je za dobrodelnost navdušil košarkarski zvezdnik Goran Dragić. S svojo preprostostjo mu je pokazal, da lahko pristopi tudi do drugih vrhunskih športnikov. »Vsi športniki so z veseljem pristopili k akciji, ki sem jo organiziral, in pri tem predvsem poudarili, da podpirajo našo brezplačno osnovno šolo,« pove Vid, ki je priskočil na pomoč tudi soimenjaku Vidu s cerebralno paralizo. Organiziral je dobrodelno dražbo, s katero so zbirali sredstva za njegov dom.
Odločitev je prišla sama od sebe
Kaj se je zgodilo, da se je odločil nesebično pomagati drugim; od kod je na plan privrela odločitev za dobrodelnost? Temu nikakor ne morem reči, da gre za odločitev, pravi. »Kar samo od sebe je prišlo. Že ko sem bil majhen, sem reševal živalce. Zato imamo doma tudi štiri mucke, saj nobenemu pritepenčku nismo mogli odreči pomoči. Seveda to brez podpore staršev ne bi bilo mogoče. Kadar koli sem doma predstavil kakšno svojo zamisel, smo jo s starši predebatirali in skupaj ugotovili, kako bi jo bilo najbolje izvesti. Čeprav imam doma vse ali pa skoraj vse, kar si zaželim, sem že v svoji okolici zaznal razlike, in te so me vedno prizadele.«
Ko je v medijih zasledil krute zgodbe, v katerih bi lahko nekdo celo umrl ali pristal na cesti, si je rekel, da se to nikakor ne sme zgoditi. »Ko se ob takšnih zgodbah prebudi vsa Slovenija in se ljudje združimo in pomagamo, sem želel pomagati tudi sam. Pri veliko takšnih zgodbah smo s starši pomagali s pošiljanjem SMS-ov. Pri pomoči Krisu pa sem prvič začutil, da mogoče lahko prispevam več. Ko mi je po tej akciji rekvizit, ki sem ga dal na akcijo, ostal, sem se odločil, da je bil namenjen za dobro delo, zato sem ga vnovič dal na licitacijo pri zgodbi o Vidu in njegovi mamici s Ptuja, ki sta bila tik pred tem, da izgubita svoj dom,« pojasni Vid.
Podporniki in pohvale
Starši so njegovi največji podporniki, v družini imajo, pove, zelo odprt in odkrit odnos, pogovarjajo se o veliko stvareh. Starši mu velikokrat svetujejo in pomagajo. O tem, kako na njegovo dobrodelnost gledajo njegovi prijatelji, okolica, šola, pa pravi: »Tudi prijatelji in sosedje velikokrat povprašajo in ponudijo pomoč. Na Osnovni šoli Nazarje so bili nad idejo in izvedbo dobrodelne akcije, ki je omogočila nadaljevanje popolnoma brezplačne šole, izredno navdušeni in so pri njej tudi sodelovali in zelo veliko pomagali. Sem pa presenečen, ko prejmem pohvalo tudi od ljudi, ki jih sploh ne poznam. Zdi se mi, da te stvari znajo ceniti predvsem starejši. Bi se zlagal, če bi rekel, da se ne počutim dobro, ko se kdo pozitivno odzove na moje aktivnosti,« s kar nekaj ponosa pove mladi sogovornik.
Vid Čeplak je mlad junak dobrodelnosti, ki za Slovence in našo ozaveščenost in željo po pomoči ljudem v stiski pravi, da smo verjetno svetovni prvaki v složnosti. Zdi se mu, da se nas stiske ljudi in živali še posebej dotaknejo. Malce bolje bomo morali poskrbeti še za okolje, pa bomo najboljši, še doda. Ampak nam tudi na tem področju, po njegovem prepričanju, vedno bolj uspeva.
Živi življenje in ga imej rad
Z družino je prepotoval dobršen kos Evrope, bližnje in malo bolj oddaljene kraje. Pravi, da živi po načelu Živi življenje in ga imej rad. »Kajti če nimaš rad sebe, ne moreš imeti rad drugih. Če lahko pomagaš, pomagaj. Ne dovoli pa si namerno škodovati. Že star rek pravi, da ima vsaka palica dva konca …« K temu še doda: »Seveda imam tudi jaz kdaj trenutke, ki jih želim hitro izbrisati iz spomina. Takrat vzamem kitaro in nanjo zabrenkam kakšno pesem ali pa sedem na kolo in odpeljem kakšen kilometer. Seveda mi tudi pogovor ali sprehod s prijatelji daje posebno sprostitev in zagon za naprej. A lahko povem, da za zdaj kar dobro odbijam negativne zadeve od sebe. Saj so skoraj ničnega pomena, in če je le možno, iz njih vedno potegnem tudi kakšno dobro izkušnjo za naprej.«
Nehvaležnih vprašanj se ne brani, na vprašanje, katera je bila njegova dobrodelna akcija, ki mu največ pomeni, pa kot iz topa izstreli, da je bila vsaka nekaj posebnega. Pojasni, da je bila prva, za Krisa, posebna že zato, ker je bila prva. Pri drugi, za Vida in njegovo mamico, so ga prvič kontaktirali mediji in je bila tudi zato izkušnja nekaj povsem novega. Pri tretji, za Osnovno šolo Nazarje, je bil zalogaj aktivnosti največji. Takrat je spoznal veliko športnikov, novinarjev, pri akciji pa so pomagali tako iz šole kot iz občine. In ker je bila ta akcija namenjena širši množici in podprta tudi z mediji, je bilo aktivnosti ogromno, obenem si je pridobil tudi zelo veliko novih izkušenj in znanstev.
Ko se zasvetijo oči
Vesel je tudi, ker ga zavarovalnica Vita močno podpira pri njegovem delovanju in akcijah, povezanih z dobrodelnostjo. »Ko so me poklicali iz zavarovalnice Vita, sem bil zelo presenečen. Ker so me kontaktirali po Instagramu, sprva nisem verjel, da gre za resno zadevo, zato sem jim posredoval kontakte moje mami Nine. Ko so ji razložili, kako bi radi sodelovali z mano, so se mi oči kar zasvetile, nasmešek mi pa še danes ni izginil z obraza. Omogočili so mi namreč, da se mi je izpolnila želja, ki jo imam še od malih nog, da bi posnel kakšen oglas ali nastopil v filmu. Izkušnje snemanja oglasa ne bom pozabil nikoli. To je res nekaj posebnega. Bilo mi je zelo všeč. Pa še sporočilo samega oglaševanja je tisto, ki ga tudi sam širim naokoli. Po snemanju sem dobil tudi pismo zahvale. Takšna dejanja imajo zame globlji pomen. To je pika na i, ki da tudi meni vedeti, da je še dobro na tem svetu. Zato hvala, Vita,« z veseljem v očeh svojo novo izkušnjo opiše Vid Čeplak, ki rad poudari, da so občutki, ko lahko komu pomagaš, neprecenljivi. Že če komu polepšaš samo trenutek, pa če je to le z nasmehom ali pozdravom, je občutek čudovit.
Presenečen, ko ga kdo pohvali
Na OŠ Nazarje so bili nad idejo in izvedbo dobrodelne akcije, ki je omogočila nadaljevanje popolnoma brezplačne šole, izredno navdušeni in so pri akciji tudi sodelovali in zelo veliko pomagali. Sem pa presenečen, ko prejmem pohvalo tudi od ljudi, ki jih sploh ne poznam. Bi se zlagal, če bi rekel, da se ne počutim dobro, ko se kdo pozitivno odzove na moje aktivnosti, pravi Vid Čeplak.
»Občutki, ko lahko komu pomagaš, so neprecenljivi. Že če komu polepšaš samo trenutek, pa če je to samo z nasmehom ali pozdravom, je občutek čudovit,« pravi mladi junak Vid Čeplak.