Na kaj morate biti pozorni, ko izbirate obšolske dejavnosti za svoje otroke?

Ponudba obšolskih dejavnosti je danes izjemno pestra in raznolika. Starši vpisujemo otroke na tiste dejavnosti, za katere menimo, da jim bodo koristile, pri tem pa je pomembno, da slišimo tudi otrokove želje, upoštevamo njegove interese, veselje, talent, pa tudi možnosti in razvito infrastrukturo v kraju.

Katero obšolsko dejavnost izbrati?

Ko izbirate obšolske dejavnosti, preglejte ponudbo na šoli in v kraju, prisluhnite pa tudi otrokovim željam in idejam. Izberite dejavnost, ki bo otroka razveseljevala in jo bo vsak teden nestrpno pričakoval. Če boste dejavnost izbrali zgolj na podlagi lastnih ambicij, prezrli pa boste otrokove želje, se boste spopadali z nejevoljo in uporom. Otrok naj spozna različne dejavnosti, hkrati pa naj vztraja pri izbrani, saj vsakoletno menjavanje zahtevnejših dejavnosti ne obrodi sadov. Črnega pasu ne pridobiš v enem letu, prav tako pa ne obvladaš glasbila.

Koliko obšolskih dejavnosti je ravno prav?

Število obšolskih dejavnosti je odvisno tako od izbrane dejavnosti, predvsem pa od otroka, njegovega značaja, energije, vztrajnosti, radovednosti, motivacije ter ambicioznosti staršev. Glasbena šola, ritmična gimnastika, tenis, nogomet ... To so dejavnosti, ki potekajo večkrat tedensko, zato je dovolj samo ena dejavnost. Po drugi strani pa nekatere obšolske dejavnosti, npr. kemijski krožek, logika, pevski krožek, ročne spretnosti, prva pomoč, likovni krožek ..., potekajo samo po eno šolsko uro tedensko. Vi najbolje poznate svojega otroka, zato tudi najbolje veste, koliko obšolske sprostitve in zaposlitve potrebuje, da ne bo preutrujen in da šolsko delo ne bo trpelo. Otroške želje so velike, najraje bi obiskoval vse dejavnosti, ki so mu ponujene, še posebej, če so tam tudi njegovi prijatelji in sošolci, a starši smo tisti, ki moramo reči ne in omejiti obšolske dejavnosti.

Izberite torej največ dve obšolski dejavnosti, da bo ostalo dovolj prostega časa še za družinsko življenje in igro (Marko Juhant: Danes imajo že otroci podočnjake).

Šport kot obšolska dejavnost

Razvijajoče se telo otroka in možgani potrebujejo veliko gibanja in sprostitve. Če otroka obšolska dejavnost veseli, se bo ob njej zagotovo sprostil, a prav je, da se po dopoldanskem sedenju v šoli razmiga in preznoji ob športu. Otroke privlačijo ekipni športi, npr. nogomet, košarka, odbojka, rokomet, pa tudi družabni plesi, balet, plavanje, borilni športi, plezanje, gimnastika, tenis, judo ... Na treningih se bo otrok razgibal, kar bo koristilo njegovemu telesnemu razvoju, razvijal bo nove veščine in gibalne sposobnosti, osebnostno bo rastel, pridobil bo samozavest in kondicijo, vztrajnost, spoznal pa bo tudi občutek, kaj pomeni biti del ekipe in se boriti za isti cilj.

Ko izbirate najprimernejšo športno aktivnost, ne prelagajte na otroka svojih mladostnih sanj. Otrokovi športni začetki naj bodo rekreativne narave, zabavna sprostitev, kasneje, ko bo otrok že večji in se bo dodobra spoznal s športom, pa lahko njegovi cilji rastejo v skladu s talentom ter uspehi.

Epidemija koronavirusa je spremenila naš vsakdanjik. Varnostni ukrepi poleg mask in razkuževanja rok predvidevajo tudi večjo socialno distanco, kar pa je pri kontaktnih športih, plesu skoraj nemogoče. Če ocenjujete, da je tveganje v teh razmerah previsoko za otroka in vašo družino, izberite drugo športno dejavnost, pri kateri otrok ne bo v tesnem stiku z drugimi otroki. Na primer tenis, kjer sta samo dva otroka na igrišču, med njima pa je razdalja, večja od 1,5 metra.

Učenje tujih jezikov kot obšolska dejavnost

Znanje tujih jezikov je izjemno pomembno in vsestransko koristno za prihodnost otroka. Ker se otroci v šoli poleg angleščine lahko učijo tudi neobveznega izbirnega tujega jezika, jih v popoldanskem času nikar ne preobremenite še z množico jezikovnih tečajev. Zlasti, če se vam francoščina zdi romantičen jezik ali ker v otroku že vidite bodočega poslovneža in mu bo znanje ruščine ali kitajščine nekoč lahko prišlo prav. Sprva ocenite otrokove sposobnosti in pripravljenost za učenje tujih jezikov. Če pa otrok v učenju jezikov izjemno uživa, podprite njegov napredek in ga spodbujajte pri tovrstnem izobraževanju. Ko bo otrok pridobljeno znanje uporabil na potovanju v tujini in komuniciral s tujci, izražal svoje navdušenje, veselje, mnenja in druge občutke, bo še dodatno spodbujen. Prav tako bo začutil sproščenost in novo samozavest, ko ga ne bo več strah ali sram pred izražanjem v tujem jeziku in delanjem napak.

Glasbena šola kot obšolska dejavnost

Glasbeno izobraževanje, ukvarjanje z glasbo ter igranje glasbila pozitivno vpliva na možgane ter celostni socialni razvoj otroka. Otrok bo z glasbeno dejavnostjo razvijal pozitiven odnos do glasbe, delovne navade, samodisciplino, vztrajnost, zbranost, oblikoval bo pozitivno samopodobo ... Igranje inštrumenta prav tako pozitivno vpliva na spomin, telesni razvoj, gibčnost in spretnosti (Varuška Živa: Vpliv glasbe na razvoj otrok).

Morda vaš otrok ne bo postal poklicni glasbenik, a igranje za dušo ga bo spremljalo v veselih ali težkih trenutkih v vseh obdobjih življenja. Če ugotovite, da ima vaš otrok izjemen čut in smisel za glasbo, mu že v najzgodnejšem obdobju omogočite stik z glasbo in glasbilom.

Šah in programiranje kot obšolski dejavnosti

Šah je najpopularnejša miselna igra na svetu, ki spodbuja in širi miselne sposobnosti. Ste vedeli, da se ob igranju šaha razvijata obe možganski hemisferi? Ob šahu bo otrok poleg možganov razvijal tudi sposobnost koncentracije, naučil se bo reševati probleme, načrtovati in predvidevati poteze nasprotnika ter prepoznavati vzorce. Najpomembnejše pa je, da šah otroka nauči potrpežljivosti ter spoštovanja pravil in nasprotnika. Otrok se lahko začne spoznavati s šahom že v predšolskem obdobju, a le, če izkazuje zanimanje zanj (Siol: Od prvega stika s šahom v osnovni šoli do naziva svetovni prvak).

Tudi programiranja se lahko otrok začne učiti v prvem ali drugem triletju devetletke. Če je programiranje otroku predstavljeno na igriv, zabaven, a jasen in preprost način, te dejavnosti ne bo dojemal kot zahtevne. Za mlajše otroke, ki se šele spoznavajo s svetom programiranja, je najprimernejši grafični programski jezik Scratch, medtem ko je programski jezik Python primernejši za starejše otroke (Digital school: Kako otroka učiti programiranja).

Umetnost kot obšolska dejavnost

Umetniška nagnjenja so zapisana v naših genih, a brez ustreznega okolja in spodbud se ne morejo razviti v polni meri. Ustvarjanje je pogosto označeno kot nepomembna dejavnost, ne vidimo neke koristi, če otrok lepo riše, barva, oblikuje, poje, se izraža, recitira ... A pri otroku, ki se že v zgodnjem otroštvu samouresničuje skozi ustvarjanje, lahko priljubljen konjiček nekoč preraste v resno poklicno željo. Za umetniške duše se na šolah najde kar pestra bera dejavnosti: lutkovno-gledališki krožek, ročne spretnosti, pletenje in vezenje, klekljanje, filmski krožek, fotografija, vokalna skupina ...

Naj bodo obšolske dejavnosti varne

Ker nesreča nikoli ne počiva, zlasti v času, ko otroci raziskujejo svet v času po šolskih obveznostih, ne pozabite zavarovati malih junakov. Najpogostejša poškodba mladostnikov je zlom podlakti (skoraj 15 % poškodb), s starostjo pa začnejo naraščati poškodbe sklepov in vezi (NIJZ, 2018). Nezgodno zavarovanje NLB Vita Nezgoda Junior bo krilo nadomestilo za zlome, težje poškodbe, nadomestilo za fizioterapijo, nezgodno smrt, nezgodno trajno invalidnost ...

Če ugotavljate, da bo talent vašega otroka ter nadaljnje izobraževanje zahtevalo večja finančna sredstva čez 10 let, že danes v kateri koli NLB Poslovalnici sklenite naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vita Varčevanje + in pričnite z varčevanjem za otroka ali zase.

Viri:

Marko Juhant: Danes imajo že otroci podočnjake. Dostopno na: www.bodieko.si/marko-juhant-danes-imajo-ze-otroci-podocnjake (pridobljeno 20. 9. 2020).

Varuška Živa: Vpliv glasbe na razvoj otroka. Dostopno na: www.varuska-ziva.si/vpliv-glasbe-na-razvoj-otroka/ (pridobljeno 20. 9. 2020).

Digital school: Kako otroka učiti programiranja. Dostopno na: www.digitalschool.si/nasvet-kako-otroka-uciti-programiranja/ (pridobljeno 20. 9. 2020).

Siol: Od prvega stika s šahom v osnovni šoli do naziva svetovni prvak. Dostopno na: www.siol.net/sportal/drugi-sporti/od-prvega-stika-s-sahom-v-osnovni-soli-do-naziva-svetovni-prvak-295385 (pridobljeno 20. 9. 2020).