Ameriške vmesne volitve: Ali naj vlagatelje skrbi morebiten politični preobrat?
Menjava političnih razmerij v kongresu lahko vpliva na razpoloženje na delniških trgih, vendar zgodovina kaže, da dolgoročni donosi niso odvisni od volilnih izidov vmesnih volitev.
Zakaj so ameriške vmesne volitve pomembne tudi za evropske vlagatelje?
Od trgovinskih ukrepov in napovedi carin do geopolitičnih napetosti, kot so konflikti z Iranom in motnje v ključnih pomorskih poteh, odločitve ameriškega političnega vrha pogosto vplivajo daleč preko svojih meja. Ta vpliv je še izrazitejši zaradi dejstva, da ameriške delnice predstavljajo največji delež v svetovnih delniških indeksih in imajo s tem glavno vlogo v globalnih portfeljih. Posledično so prihajajoče vmesne volitve v ZDA pomemben dejavnik za vlagatelje, saj lahko spremenijo razmerje politične moči v ameriškem kongresu in s tem vplivajo na prihodnjo fiskalno in regulativno usmeritev največjega svetovnega gospodarstva.
Volitve v kongres Združenih držav Amerike potekajo vsaki dve leti, kjer ameriški volivci izbirajo vse člane predstavniškega doma (House of Representatives) ter približno tretjino članov senata. Vsake štiri leta te volitve sovpadejo s predsedniškimi volitvami, na polovici predsedniškega mandata pa potekajo tako imenovane vmesne volitve (midterms), ko predsednik ni del volilnega procesa, del kongresa pa se znova izvoli. Predstavniški dom odloča predvsem o zakonodaji, ki neposredno vpliva na proračun, davke in notranjo politiko, medtem ko ima senat ključno vlogo pri potrjevanju najvišjih državnih imenovanj (vključno z ministri in sodniki vrhovnega sodišča) ter pri ratifikaciji mednarodnih pogodb. Novembrske vmesne volitve bodo tako predstavljale neke vrste referendum o aktualnem predsedniku, pri čemer stranka, ki zaseda Belo hišo, v predstavniškem domu skoraj po pravilu izgublja sedeže.
Kaj nas uči zgodovina?
Zgodovinski podatki nas učijo, da so delniški trgi ustvarjali najvišje donosnosti v obdobjih enotnih vlad, torej ko je Belo hišo in kongres obvladovala ista politična opcija. Kljub temu so bile dolgoročne donosnosti tudi v primeru razdeljene vlade pozitivne in v veliki meri primerljive z dolgoročnim povprečjem letnih donosnosti indeksa S&P 500. Razdeljena vlada lahko namreč ustvari bolj predvidljivo poslovno okolje, saj je sprejemanje večjih zakonodajnih sprememb oteženo, kar vlagateljem omogoči večjo osredotočenost na ključne gonilnike trgov (gospodarska rast, rast dobičkov podjetij, gibanje obrestnih mer) namesto na politično negotovost.
Trenutno se na finančnih trgih pogosto pojavlja prepričanje, da bi tokrat morebitna razdeljena vlada celo pozitivneje vplivala na finančne trge kot enotna, čeprav je to v nasprotju z zgodovinskimi podatki. Glavni razlog je predvsem v zmanjšanem tveganju za sprejemanje nepremišljenih političnih ukrepov in ekstremnih zakonskih sprememb s strani vladajoče stranke in predsednika Donalda Trumpa.
Bitka za kongres: kakšna so pričakovanja?
Trenutno imajo republikanci tesno večino v obeh domovih ameriškega kongresa, kjer v predstavniškem domu zasedajo 217 sedežev (proti 212 demokratskih), v senatu pa obvladujejo 53 sedežev (proti 47). Zgodovinski podatki kažejo jasno povezavo med oceno odobravanja predsednikovega dela (merjeno z anketami javnega mnenja) in obsegom izgube sedežev, torej nižje kot je odobravanje predsednika, višja je izguba sedežev na vmesnih volitvah za vladajočo stranko. Bistveno večje izgube v kongresu se za vladajočo stranko običajno zgodijo, ko podpora predsedniku pade pod 50 %.
Trenutne ocene odobravanja predsednika Trumpa so opazno nižje od ocen mnogih nedavnih predsednikov v primerljivem obdobju njihovega mandata, kar bi po zgodovinskih modelih napovedovalo izgubo vsaj enega izmed domov za republikance, če ne celo obeh.
Kljub temu pa demokrati ne uživajo izrazite prednosti, saj so njihove ocene priljubljenosti izjemno nizke in povsem primerljive z ocenami republikancev. To pomeni, da si bodo morali demokrati za dosego volilnega uspeha glasove neodvisnih volivcev, ki bodo odločali o končnem zmagovalcu, še prislužiti.
Dejanske napovedi so razdeljene, kar odraža visoko stopnjo negotovosti pred volitvami. Platformi Polymarket in PredictIt trenutno pripisujeta največjo verjetnost demokratskega prevzema nadzora nad obema domovoma kongresa, medtem ko UBS v svojih analizah večjo verjetnost vidi v scenariju deljenega kongresa, v katerem bi republikanci obdržali nadzor nad senatom, predstavniški dom pa bi prešel v roke demokratov. Po drugi strani je napoved, da bi republikanci obdržali oba domova, med analitiki in tržnimi udeleženci razmeroma redka, kar pomeni, da bodo republikanci zelo verjetno izgubili nekaj politične moči v drugem delu mandata Donalda Trumpa.
Največ pozornosti je v preteklosti trenutni predsednik ZDA vzbudil z njegovo carinsko politiko, a na tem področju ni pričakovati, da bi sprememba večine v kongresu pomembneje vplivala na prihodnje odločitve. Kongres ima namreč pri tem relativno omejeno vlogo, zato se pričakuje, da bodo efektivne carinske stopnje ostale v razponu od 10 do 15 %. Razvoj umetne inteligence, ki je gonilna sila bikovskega trenda na borzah, bi se v primeru povečanega vpliva demokratov v kongresu soočil s povečanim nadzorom nad vodilnimi tehnološkimi podjetji.
Čeprav vmesne volitve občutno vplivajo na politično razpoloženje in kratkoročno negotovost, pa njihov dolgoročen pomen za finančne trge ostaja sekundaren v primerjavi z osnovnimi makroekonomskimi dejavniki. Gonilne sile bikovskega trenda bodo tako še naprej ostali dobički podjetij, pospešena integracija umetne inteligence, monetarna politika in gospodarska rast.
Ključno sporočilo za vlagatelje
Vlagatelji so prepogosto pretirano zaskrbljeni, da bodo na novo izvoljeni politiki drastično vplivali na celotno ekonomijo, vendar sestava in temelji ameriškega gospodarstva ostajajo izjemno dosledni in nespremenjeni že več desetletij. Zgovoren je podatek, da državni izdatki, poslovne naložbe in potrošnja danes predstavljajo v veliki meri podobne deleže bruto domačega proizvoda (BDP), kot so jih predstavljali davnega leta 1956.
Pri investiranju se še vedno za najbolj učinkovito izkaže dobro znano pravilo, da je dolgoročna prisotnost na trgu (time in the market) bistveno pomembnejša in donosnejša od tempiranja trga (timing the market). Vlagatelji, ki so v preteklosti ostali v celoti investirani skozi administracije obeh največjih strank, so namreč na dolgi rok ustvarili znatno boljše rezultate kot vlagatelji, ki so bili investirani le v času vladavine ene stranke ali v obdobjih razdeljene vlade. Ključno sporočilo je zato jasno: tečaji na delniških trgih so v preteklosti rastli ne glede na politične izide, zato vlagatelji ne bi smeli dopustiti, da jim rezultati volitev porušijo zastavljeno dolgoročno naložbeno strategijo.
Opozorilo vlagateljem
Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Informacije so bile pridobljene na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere avtor meni, da so verodostojne, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Zavarovalnica Vita, d.d. ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Omenjeni podatki v tem dokumentu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javne ponudbe vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Razmnoževanje prispevka, delno ali v celoti, brez izrecnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.
Avtor članka je Jaka Bidovec, samostojni strokovni sodelavec za področje financ na Zavarovalnici Vita
