Stres – tih, a glasen sovražnik sodobnega časa

Zapis je pripravil Jurij Španja, Vitin ambasador. Tokrat govorim o stresu – tihem, a izjemno vplivnem spremljevalcu sodobnega življenja, ki nam lahko pomaga ali pa nas popolnoma izčrpa.

Pogosto razmišljamo o treningu, prehrani in spanju, redko pa se vprašamo, koliko na naše počutje, energijo in napredek vpliva prav stres. Dolga leta sem ga jemal kot nekaj samoumevnega, dokler nisem na lastni koži občutil, kako hitro lahko poruši ravnovesje in ustavi napredek.

Ko stres obvladamo, smo bolj močni, jasni in osredotočeni. Ko ga ne – pa lahko tudi preprost dan postane izziv.

Kaj sploh je stres in od kod prihaja?

Stres je naraven odziv telesa na obremenitev. Lahko je fizična (naporen trening, pomanjkanje spanja), psihična (težave v službi, konflikti v odnosih) ali čustvena (strahovi, skrbi).
Najpogosteje se pojavi, ko je pritisk večji od naših zmožnosti obvladovanja. Majhne težave se začnejo kopičiti in hitro postanejo velike. Če ga ne obvladamo pravočasno, stres vodi v izgorelost, depresijo ali celo hujše zdravstvene zaplete.

Vrste stresa – ne poznamo samo slabega

Stres ni vedno “sovražnik”. Poznamo dve glavni obliki:

• Eustres (pozitivni stres): motivira nas, da rastemo, se učimo, treniramo in gremo iz cone udobja. Na primer, trema pred nastopom ali tekmo.
   
• Distres (negativni stres): dolgoročen, izčrpavajoč in škodljiv. To je tisti, ki povzroča bolezni, napade tesnobe in nas pahne v izgorelost.
   

Ključ je v ravnotežju – malo stresa nas lahko dvigne, preveč pa nas uniči.

Kako se stres kaže v vsakdanjem življenju in pri ljudeh, s katerimi delam?

Ko opazujem ljudi v fitnesu ali pri osebnih treningih, stres zelo pogosto vidim v telesu:

• napete vratne mišice in trapezi,
   
• bolečine v križu,
   
• glavoboli, nespečnost,
   
• pomanjkanje energije in volje.
   

Veliko ljudi misli, da imajo “samo švoh hrbet” ali “slabo držo”, v resnici pa je krivec stres.

Kako se spopasti s stresom?

Nekateri stres ignorirajo (blagor njim), spet drugi ga jemljejo kot izziv. Najbolj pomembno je, da prepoznamo znake in ukrepamo pravočasno. 3 stvari, ki meni pomagajo skozi stresno obdobje:

• trening (ampak prava vrsta treninga – tak, ki me napolni, ne izprazni),
   
• druženje s prijatelji,
   
• iskren pogovor z bližnjimi.

Vsak mora zase najti, kaj mu najbolj pomaga.

Tehnike za sproščanje

• Gibanje: sprehod, tek, joga, pohod v naravi.
   
• Dihalne vaje: že 5 minut globokega dihanja umiri telo.
   
• Pisanje misli: dnevnik ali beleženje skrbi.
   
• Kakovosten počitek: spanje je najcenejše zdravilo za stres.

Kako trening vpliva na stres?

Dokazano je, da je najboljše zdravilo za stres gibanje. Ni nujno, da je to fitnes – lahko je hoja v naravi, kolesarjenje, joga ali pohod na lokalni hrib. Ključ je v tem, da telo sprosti hormone sreče (endorfine) in zmanjša raven stresnega hormona (kortizola).

Trening nas tudi nauči discipline in da nas stres ne “premaga” tako zlahka. Po napornem dnevu je včasih najboljša terapija dvig uteži ali nekaj počepov.

Zakaj je stres postal epidemija današnje družbe?

Živimo v svetu, kjer je vse dosegljivo hitro – informacije, denar, užitki. A prav ta hitrost prinaša tudi negativne posledice: ko nekaj hitro pride, tudi hitro gre.
Zaradi tega živimo v stalnem “fight or flight” načinu – telo je ves čas v stanju pripravljenosti. Problem pa je, da nismo več lovci, ki bežijo pred tigrom, ampak ljudje, ki jih iz tira vrže e-mail ob 22h ali komentar na socialnih omrežjih.

Dolgotrajno življenje v tem stanju vodi do izgorelosti, bolezni srca, prebavnih težav in celo smrti.

Fight or flight – zakaj ga moramo razumeti

Naš živčni sistem ima dva glavna načina delovanja:

• “Fight or flight” – telo se pripravi na akcijo (povečan srčni utrip, napete mišice, hiter dih).
   
• “Rest and digest” – telo se umiri, prebavlja, obnavlja.
   

Problem sodobnega človeka je, da smo skoraj ves čas v “fight or flight” in ne znamo več preklopiti na umirjen način življenja. To pa dolgoročno uničuje naše zdravje.

Stres ali izgovor?

Seveda pa sem opazil tudi nekaj drugega – stres zna biti včasih priročen izgovor.
Veliko ljudi reče: “Pod stresom sem, rabim počitek,” v resnici pa je to pogosto krinka za lenobo in pomanjkanje discipline.

Ko prideš do točke, ko misliš, da si na limitu, a globoko veš, da imaš še ogromno rezerve – takrat se pojavi tisti klasičen stavek: “Ne morem več, preveč sem pod stresom.”
Včasih je treba biti iskren do sebe in ločiti, kdaj gre res za stres, in kdaj samo za izgovor.

Da dodam še zadnjo misel in s tem zaključim. Stres bo vedno del našega življenja. Ključno je, da ga prepoznamo, razumemo in obvladamo. Gibanje, pogovor in zdrave navade so najboljše orožje proti njemu.