Donosnosti ameriških obveznic rastejo, ameriški dolar slabi: kaj to pomeni za varčevalce?
Rast donosnosti ameriških državnih obveznic in hkratna oslabitev ameriškega dolarja sta na finančnih trgih pritegnili veliko pozornosti. Kaj se dogaja v ZDA, zakaj rastejo donosnosti obveznic in kako lahko gibanje ameriškega dolarja vpliva tudi na evropske vlagatelje?
Ameriški dolar in ameriške državne obveznice predstavljajo dva najpomembnejša stebra svetovnega finančnega sistema. Dolar je najpomembnejša valuta v mednarodni trgovini, ameriške državne obveznice pa veljajo za eno najvarnejših in najbolj likvidnih naložb na svetu. Zato je zanimivo, ko oba trga hkrati pošiljata nekoliko nenavaden signal. Medtem ko se donosnosti ameriških državnih obveznic višajo, dolar slabi.
Kaj to pomeni in zakaj je to pomembno tudi za evropskega varčevalca?
Kaj pomeni višja donosnost državnih obveznic?
Države si denar izposojajo z izdajanjem obveznic. Cena obveznice in njena donosnost se gibljeta v nasprotni smeri. Ko povpraševanje po določeni obveznici upade, se njena cena zniža, njena donosnost pa se s tem zviša. Višja zahtevana donosnost torej pomeni, da želijo vlagatelji za posojanje denarja prejeti višje nadomestilo. Pri tem vlagatelji upoštevajo dejavnike, kot so pričakovana inflacija, prihodnje odločitve centralne banke in gospodarsko rast.
Javni dolg vzbuja vse več pozornosti
Poleg inflacije in denarne politike vlagatelji spremljajo tudi ameriške javne finance. ZDA že od leta 2001 niso imele presežka v državnem proračunu. Vsakokratni primanjkljaj ZDA pokrivajo z zadolževanjem oziroma izdajanjem novih državnih obveznic. Kongresni proračunski urad je februarja 2026 ocenil, da bo ameriški zvezni proračunski primanjkljaj v fiskalnem letu 2026 znašal 1.900 milijard dolarjev oziroma 5,8 odstotka ameriškega bruto domačega proizvoda. Če država izdaja vedno več obveznic, morajo te najti kupce. Večja ponudba lahko pomeni, da mora država vlagateljem ponuditi privlačnejše pogoje oziroma višjo donosnost. Pri tem lahko nastane začaran krog, saj višje obrestne mere povečujejo stroške odplačevanja in s tem tudi sam dolg. Ameriški neto obrestni izdatki naj bi se po projekcijah povečali s približno 3,3 odstotka BDP v letu 2026 na 4,6 odstotka BDP leta 2036. To še ne pomeni, da vlagatelji ameriškim državnim obveznicam ne zaupajo več. Razlog za višje donosnosti bi lahko bili tudi podatki o močni gospodarski rasti, vztrajna inflacija zaradi Iranske vojne ali pričakovanja glede ukrepov centralne banke. Dejstvo pa je, da je naraščajoči dolg postal dejavnik, ki ga finančni trgi vse težje spregledajo.
Zakaj dolar ob višjih donosnostih slabi?
Če ameriške naložbe ponujajo višje donose, postanejo zanimivejše za tuje vlagatelje, ki morajo za njihov nakup praviloma najprej kupiti dolarje. To bi pomenilo tudi rast ameriškega dolarja napram drugim valutam. Vendar ta povezava ni vedno tako preprosta. Če vlagatelji menijo, da so višje donosnosti posledica vse večjega zadolževanja, povečanih tveganj ali negotovosti glede prihodnje gospodarske politike, lahko dolar kljub višjim obrestnim meram oslabi. Na vrednost dolarja vplivajo tudi pričakovanja glede prihodnjih odločitev centralnih bank, gospodarska rast v ZDA in drugih državah ter pretok denarja med svetovnimi finančnimi trgi. V zadnjih mesecih so bili med dejavniki tveganja za dolar izpostavljeni tudi slabši podatki o ameriški potrošnji, inflaciji in zaposlovanju. Oslabitev dolarja kljub temu ne pomeni, da ta izgublja svojo osrednjo vlogo. Dolar še vedno prevladuje pri deviznih transakcijah, mednarodnih plačilih, financiranju trgovine in izdajanju dolžniških instrumentov. Njegovo vlogo podpirajo velikost ameriškega gospodarstva ter globoki in likvidni finančni trgi.
Kaj to pomeni za evropskega varčevalca?
Dogajanje na finančnih trgih v ZDA ni pomembno samo za tiste, ki neposredno kupujejo ameriške obveznice, saj obrestne mere v Ameriki vplivajo na vrednotenje skoraj vseh finančnih naložb. Ko državne obveznice ponujajo višjo donosnost, postanejo zanimivejša alternativa delnicam in drugim bolj tveganim naložbam. Vlagatelji zato tudi od delnic zahtevajo višji pričakovani donos. To lahko zniža vrednotenja podjetij, zlasti tistih, pri katerih se večji dobički pričakujejo šele v prihodnosti. Pomemben je tudi valutni učinek. Evropski varčevalec ima lahko prek globalno razpršenega portfelja velik delež premoženja vložen v ameriška podjetja. Če vrednost ameriške naložbe zraste, dolar pa v primerjavi z evrom oslabi, bo donos po preračunu v evre nižji. Če se dolar okrepi, je lahko učinek obraten. Višje donosnosti obveznic imajo prav tako dve plati. Kratkoročno znižujejo vrednost že izdanih obveznic. Za nove vlagatelje pa lahko pomenijo boljšo vstopno točko.
Potrebno je omeniti, da se tudi evropske države soočajo s podobnimi težavami kot ZDA (nadpovprečna inflacija, visok državni dolg ob visokih davkih), zato so tudi zahtevane donosnosti evropskih državnih obveznic v luči geopolitičnih negotovosti v zadnjem času poskočile. To pomeni, da lahko evropski vlagatelji izkoristijo priložnost in posegajo po višjih obrestnih merah brez da se izpostavljajo valutnemu tveganju obveznic izdanih v ameriškem dolarju ali drugih valutah.
Kaj naj stori dolgoročni varčevalec?
Hkratna oslabitev dolarja in rast donosnosti ameriških državnih obveznic kažeta, da vlagatelji postajajo pozornejši na inflacijo, javni dolg in prihodnjo gospodarsko politiko ZDA. Za dolgoročnega varčevalca to ni razlog za nenadne spremembe naložbene strategije. Prav tako ni smiselno poskušati napovedati vsakega premika na finančnih trgih. Dogajanje je predvsem opomnik, da se razmere na trgih nenehno spreminjajo, zato je pomembna razpršenost med različne naložbe, države in valute, kar lahko zmanjša odvisnost portfelja od dnevnega dogajanja. Za dolgoročno varčevanje zato ostajajo najpomembnejši ustrezen časovni horizont, redno vplačevanje in premišljena razpršitev sredstev.
Opozorilo vlagateljem
Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Informacije so bile pridobljene na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere avtor meni, da so verodostojne, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Zavarovalnica Vita, d.d. ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Omenjeni podatki v tem dokumentu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javne ponudbe vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Razmnoževanje prispevka, delno ali v celoti, brez izrecnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.
Avtor članka je Tit Gantar, strokovni sodelavec za področje financ na Zavarovalnici Vita.
